torek, 3. november 2015

SIOFOK IN BLATNO JEZERO 14.-16.9.2015

V sredini septembra, po zelo delavnem avgustu, sem obiskal osrednje turistično mesto ob Panonskem morju oziroma Blatnem jezeru, Siofok. Ker je madžarska razdeljena na 20 županij, mesto Siofok spada v Šomodsko županijo, katere osrednjo mesto predstavlja Kaposvar. Siofok pa predstavlja drugo največje mesto te županije, z 23.460 prebivalci in leži na jugozahodnem delu Blatnega jezera. Predstavlja njegovo glavno mesto.


V času mojega obiska je bilo poletne sezone že konec, zato vsakemu, ki rabi vsaj malo počitka, svetujem prav obisk, ali pred ali po sezoni, ko mesto miruje in nudi vse kar rabite za malo počitka. Drugače pa gre za mesto, ki je znano po svoji lepi zlati plaži in po burnem nočnem življenju.


Mesec dni prej sem rezerviral sobo vili Campani. Dve nočitvi sta stali 99 evrov z vključenim zajtrkom in dvakratnim kopanjem v termah Galerius Furdo. Ob prihodu sem se moral zglasiti na recepciji, ki se nahaja v vili Jokai iz leta 1897, z 12 sobami. Po prejetju ključev sem se odpravil do moje sobe, v dobrih 500 m oddaljeno vilo Campana, ki je dobila ime po lastnikih, po Tunde in Francescu Campani. Poleg omenjenih vil svoje goste partnerja gostita tudi v še nekaj več sto metrov oddaljeni vili Italia. Pot do vile me je vodila skozi najlepši, najbolj urejen in največji park v mestu, park Jokai. Kot zanimivost velja omeniti, da je Siofok zmagal, leta 1996, v tekmovanju cvetje Madžarske,  prav tako je prejel zlato medaljo leta 1997 med evropskimi mesti. Siofok tako velja za mesto parkov in cvetja. Sredi parka stoji tudi letni, kulturno - koncertni teater, ki nosi ime po najbolj znanem prebivalcu Siofoka, madžarskem skladatelju Imreu Kalmanu, a o njem nekaj kasneje.


No, in čez pet minut sem se že znašel pred svojo vilo. Ta, je bila izgrajena v zadnjih letih 19. stoletja, skozi stoletje je zamenjala več lastnikov. Zdajšnja lastnika sta jo dala prenoviti leta 2007, v njej se nahaja 9 sob. Leži na izjemni lokaciji, blizu sprehajališča Petofi in Zlate plaže.


Slabih 200 m stran se nahaja sprehajališče Petofi, osrednje sprehajališče s številnimi bari, klubi, restavracijami, ki so bile v veliki večini zaprte v času mojega obiska. Si pa človek z lahkoto predstavlja nočno življenje v tem delu mesta poleti.


Omeniti velja, da je dostop do jezera omejen. Večji del predstavlja Zlata plaža, ki je zagrajena in je potrebno plačati vstopnino. Tako sem moral pešačiti več kot 800 m, da sem se lahko približal jezeru. Blatno jezero predstavlja največje jezero v srednji Evropi. Njegova površina znaša 592 kvadratnih metrov,  povprečna globina znaša 3,2 m, največja pa sega tja do 11 m. Jezero je dolgo 77 km, široko pa od 4 do 15 km. Najpomembnejši pritok jezera je reka Zala, ob obali je jezero izjemno plitvo in zaradi peščenega dna zelo motno.


Jezero naj bi ime dobilo ob naselitvi Slovanov v 5. stoletju. Po Blatenski kneževini, katere glavno mesto je predstavljal Blatnograd. Voda se poleti segreje do 26 stopinj celzija, zato je razvit kopališki turizem pa tudi ribolov, jadranje in kolesarjenje.


Po gladini jezera deskajo labodi in račke, ki komaj čakajo, da jih nekdo nahrani. Tako ob obali vidite tako domačine, kot turiste, ki hranijo labode in račke predvsem s krekerji.


Gre za kar čarobno doživetje.


Velik del obale zajema Zlata plaža. Za njo je potrebno odšteti vstopnino. Vhod na njo se nahaja ob spodnji ladjici.


Plaža je bila v času mojega obiska zaprta, čeprav sem jo vseeno lahko obiskal, brez plačila za par minutk.


Po prvem stiku z jezerom, sem se odpravil v mesto. Mesto krasijo številne izjemno lepe vile, nekatere med njimi imajo celo svoje majhne ribnike.


Na poti v center mesta sem opazil tudi izjemno zanimiv lokalček, z ribico na strehi.


Malo dlje, pa sem se že znašel ob stadionu Revesz Geza, ki nosi ime po politiku, rojenem v Siofoku. Tukaj svoje tekme igra domači klub BFC Siofok. Stadion sprejme 10.500 gledalcev. Ta madžarski nižjeligaš, ustanovljen leta 1921, je svoj največji uspeh dosegel leta 1984, ko je osvojil madžarski pokal. V prvi ligi se je najvišje povzpel na četrto mesto, in sicer leta 1992 in 2004.


Nedaleč od stadiona se nahaja po meni najlepša cerkvica na svetu, evangeličanska cerkvica, katero je projiciral madžarski arhitekt, Imre Makovecz. Cerkvica sprejme 150 vernikov, ki lahko v njo vstopijo skozi štiri vhode. V času mojega obiska je bila prav tako zaprta za ogled.


Pravo posebnost predstavlja tudi stavba železniške postaje, ki je bila izgrajena leta 1904, čeprav je skozi Siofok že pred tem tekla železniška povezava med Budo in Nagykaniszo, in sicer že od leta 1863.


Ob železniški postaji se nahaja park Milenij, ki je bil prav tako urejen leta 1904.


Osrednji del parka predstavlja glasbeni paviljon, v katerem lahko najdemo skulpturo najpomembnejšega prebivalca Siofoka, skladatelja Imrea Kalmana. Ta se je rodil leta 1882 v Siofoku, po študiju v Budimpešti, je živel na Dunaju in v New Yorku, leta 1953 je umrl v Parizu. Znan je bil predvsem po operetah, Bajadera, Grofica Marica, Kneginja čardaša..


Skulpturo je oblikoval Imre Varga, ki trenutno predstavlja enega od najpomembnejših še živečih umetnikov na Madžarskem. Rodil se je leta 1923, prav tako v Siofoku. Njegovo najpomembnejšo delo predstavlja spomenik Holokavstu v Budimpešti.


V parku se nahaja tudi spomenik žrtvam 2. svetovne vojne, delo umetnika Sandorja Kissa.


Ob parku se nahaja katoliška cerkev, ki predstavlja eno od najstarejših stavb v mestu, zgrajena je bila v neoromantičnem slogu, leta 1903.


Malo naprej se nahaja osrednji oziroma glavni trg v mestu, kjer sem najprej naletel na spomenik žrtvam 1. svetovne vojne,


in na majhno repliko osrednjega simobola mesta, vodnega stolpa.


Le tega so postavili ob gradnji vodovoda, z začetkom gradnje leta 1912. Visok je 45 m, projicirala pa sta ga je arhitekta Arpad Guth in Jeno Gergely. V času 2. svetovne vojne je bil poškodovan, obnovljen ob koncu leta 1973, z modernizacijo vodnega sistema mesta, so ga izvzeli iz sistema oskrbe mesta z vodo. Leta 1992 je prišel pod mestno oblast, ki je v njem odprla turistično informacijski center. Obnovo so izvedli leta 2012.



S stolpa si lahko ogledate mesto z višine,


izjemno lep glavni trg,




in si privoščite kavico v kavarni na vrhu stolpa, pri čemer se vrtite okoli in okoli.


Fontana na osrednjem trgu, ob stolpu.


Na glavne trgu se nahaja tudi kulturni center Imre Kalman,


in več skulptur Imrea Varge, na spodnji sliki ljudje z dežniki, kopija originala iz Bude,


skulptura, ki predstavlja drugo madžarsko armado,



in skulptura Imrea Kalmana,


in skulptura rojstva Venere. Tukaj sem končal ogled centra mesta.


Na poti do marine sem se sprehodil še po sprehajališču Imrea Kalmana. TuKaj se nahaja rojstna hiša tega skladatelja, danes muzej, ki je bil odprt leta 1987, ob 105. obletnici rojstva skladatelja. Vstopnina znaša 1,7 evra.


Na tej ulici najdete tudi več trgovinic s spominki in oblačili.


Sprehod lahko končate v marini mesta, kjer se nahaja večje število majhnih potniških ladjic, prav tako ladij z diskotekami, ki so izjemno popularne v mestu med poletno sezono.


Ob začetku pristanišča stoji svetilnik z angelčkom na vrhu.



No, in tako se je moj dvodnevni počitek končal.


Zadnji dan sem se odpravil na kopanje v terme Galerius Furdo.



Ni komentarjev:

Objavite komentar